Al Ain je rodovitna oaza. Mesto se nahaja približno 160 kilometrov vzhodno od Abu Dhabija. Njegovo ime v arabskem jeziku pomeni (“pomlad” ), prav tako ime izhaja iz njegove največje ponudbe, to je sveža voda. Voda je naredila svojo pot pod zemljo, mesto samo pa v večjem delu leži pod goro Oman. Mesto je demografsko razdeljeno na dva dela in je znano počivališče na vseh večjih povezavah proti jugozahodu, na poteh, ki jih uporabljajo trgovci že stoletja. Drugi del mesta, znan kot Buraimi pa je del Al Aina, ki je opredeljen kot predmestje Omana.

Ime mesta Al Ain je mogoče najti na večini starih zemljevidov, kot kraj, kjer lahko najdeš hrano in vodo, zanesljivo pa ga je mogoče najti v sicer neplodnem območju Premirja. To območje je še vedno znano po tradicionalnih namakalnih sistemih z imenom Falaj (množina Aflaj), nekateri sistemi segajo celo v leto 1.000 pred našim štetjem. Voda je bila usmerjena prek mreže spretno zasnovanih umetnih predorov in kanalov za zagotavljanje namakanja na kmetijah in nasadih v okolici. Vodotoki in sledi vode nudijo fizične dokaze o nenadnih nalivih deževnice, ki teče po kopnem med nevihtami. Velik del te dragocene pitne vode je še vedno neizkoriščen za namakanje, ampak se prosto steka v puščavski pesek, vendar je mesto našlo drugačne alternative za preskrbo z vodo, tako za živali kot rastline.

Uporaba sodobne tehnologije za oskrbo z vodo v Al Ainu je mogoče najbolj jasna ob pogledu na zelenje, ki zajema več kot 100 kvadratnih kilometrov površine. Tudi šest pasovnico v samem mestu obkrožajo drevesa in grmičevje tako domačih vrst kot tujih. Vse te spremembe v okolici in središču mesta so nastale po zaslugi pokojnega predsednika, njegove visokosti Sheikh Zayed bin Sultan Al Nahyana. Za ta proces pogozdovanja in regeneriranja puščavskih zemljišč ter njegovega preoblikovanja v lepo in uporabno pokrajino so posadili preko 100.000.000 različnih dreves in grmovnic, opravili 18 milijonov delavnih dni, ter vse skupaj zalivali v kombinaciji predelane odpadne vode in razsoljene vode, tako so podtalno vodo namenjeno ljudem prihranili in prihranili neoporečno.

Obstajajo številne kmetije vseh velikosti po mestu, ki proizvajajo neverjetno količino pridelkov: paradižnik, kumare, zeleno solato in celo jagode. Poskusi za povečanje kapacitet v proizvodnji pridobivanja zelenjave so nenehno v teku, namreč le z večjo produkcijo bodo zadovoljili potrebe za vso državo.

Čeprav je razvoj tega mesta relativno nov, so arheološka raziskovanja odkrila dokaze o človeški skupnosti, ki segajo v leto 3000 pred našim štetjem. V muzeju mesta Al Ain se nahaja kar nekaj predmetov iz železne dobe. V vasi Al Hili pa so odkrili predmete davne antike.

Jebel Hafeet je sam po sebi fascinantni mejnik v Al Ainu. Ta apnenčast monolit se dviga 1350 metrov visoko in zagotavlja spektakularen pogled čez mejo med ZAE in Omanom. Sodobna tri pasovna avtocesta je osvetljena z rumenimi halogenskimi lučmi in kažejo pot do gore na kateri se nahaja kraljeva palača, hoteli in piknik prostor. Obstajajo tudi bazeni z vročo vodo.

Za velik razvoj mesta Al Ain je vzrok neposreden vpliv kraljeve družine pri odločitvah glede naložb. Mesto ni le rojstni kraj obeh vladarjev, ampak je tudi območje Emiratov, ki je vladarjem ostal za vedno v srcu. Ni naključje, da je bil Al Ain izbran kot mesto, ki združuje Združene arabske emirate in Al Ain in to z visoko šolo za tehnologijo in izobraževanje.

Al Ain si v celoti zasluži svoj naziv mesta vrt v puščavi. Svoje naravne geografske značilnosti, okrepljene z olepševanjem in izboljševanjem mesta, katerega začetki so vezani na pobudo po spremembah pokojnega predsednika je, da bo mesto prijetno kot rezidenca in kot mesto namenjeno turizmu.